Štajerski umetnik prof. Fritz Silberbauer (1883–1974) je v letih 1957/58 ustvaril umetniško delo za padle in razseljene v drugi svetovni vojni, ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Silberbauer se s simboliko loteva zločinov in grozot vojne. Smrt, prevladujoča sila vojne, se dviga iz teme stenske niše; bojevnik umre pred uničenim drevesom; eksplozija prinaša kaos in uničenje. V središču gori ognjena krogla vojne; na koncu njenih žarkov kleči trpeča mati; križa se pogrezata v temno brezno, a dva molijoča ​​angela odganjata kače zla. Sonce in drevo življenja sta močnejša od vojne.

Fritz Silberbauer se je rodil 4. aprila 1883 v Leibnitzu kot sin trgovca. Izučil se je za litografa in nekaj časa delal v tem poklicu. Med letoma 1910 in 1914 je študiral na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kjer je obiskoval mojstrski tečaj Ferdinanda Schmutzerja. Vrnil se je v Gradec in leta 1923 soustanovil Graško secesijo, katere člana sta bila Wilhelm Thöny in Alfred Wickenburg. Poučeval je na Štajerski državni umetniški šoli in Šoli uporabnih umetnosti v Gradcu ter predaval na Tehniški univerzi v Gradcu. Silberbauer velja za vodilno intelektualno in umetniško osebnost modernizma na Štajerskem. Umrl je v Gradcu 30. decembra 1974.

Dve njegovi najpomembnejši deli se nahajata v avstrijski Radgoni. Po naročilu občine je Silberbauer med junijem 1927 in marcem 1928 okrasil stolp v prvem nadstropju mestne hiše z monumentalnimi poslikavami v stari fresko tehniki. Freske z alegorijami in simboli ponazarjajo položaj prebivalcev Radgone v dvajsetih letih 20. stoletja.

Za Silberbauerjevo največje in najpomembnejše delo v mozaični tehniki velja spomenik padlim in razseljenim v drugi svetovni vojni, ki se nahaja v pritličju stolpa mestne hiše. To umetniško delo, ki ga je prav tako naročila občina Radgona, je nastalo v letih 1957/58. Tukaj mozaična tehnika natančno odraža Silberbauerjev oglat, razdrobljen slog. Ne gre za enotno pripoved, temveč za posamezne simbole, arhetipe, ki prikazujejo trpljenje, grozote in grozodejstva vojne. Ta spomenik tako po konceptu kot po obliki ni spomenik junakom, temveč na oster in brezkompromisen način prikazuje uničenje in vojne zločine. V središču upodobitve močno sije ognjena krogla vojne, njeni žarki obdajajo in hkrati zaščitniško objemajo klečečo, žalujočo mater. Dve grozeči roki se dvigata navzgor, iz katerih izhajata križa, ki simbolizirata žrtve vojne, ki se pogrezajo v temno brezno. Kače zla se vzpenjajo navzgor, a ne morejo doseči dveh molijočih angelov, ki odganjata zlo in ki kot dva vogalna stolpa z razprtimi krili varujeta Mater. Ob njiju umira bojevnik, prestreljen s kroglami, z izpahnjenimi rokami in nogami, pred podrtim drevesom, ki sega proti nebu in ga uokvirja oblak. Smrt, vladar vojne, se dviga iz teme zidne niše. Obdan s simboli svoje moči, njegova leva roka kaže navzdol, medtem ko desna roka, upodobljena kot srp, kaže navzgor proti tako imenovanemu Klicatelju na zunanjem zidu mestnega stolpa, ki spominja na mrtve v prvi svetovni vojni. Na levi Silberbauer ekspresivno upodablja eksplozijo. Ta prinaša zmedo in uničuje ves red. Nad kaosom se dvigajo bakla, ruševine, križi in srp.

Drugi osrednji element spomenika je majhna niša, v kateri je spominska knjiga z imeni ubitih in deportiranih med drugo svetovno vojno. Nad njo bdi sveti Mihael, ki drži vodoravno nad glavo goreč meč, s katerim odganja demone. Toda močnejša od vojne sta sonce in Drevo življenja, ki močno premaga smrt in se znova dvigne iz vojnih ruševin. Silberbauerjev navdih in ustvarjalna moč sta očitna že v izvirni upodobitvi grba Radkersburga. Obdan od močne sončne svetlobe, izžareva mir in srečne čase.

Literatura:

Wolfgang SILBERBAUER, Fritz Silberbauer (1883-1974). Leben und Werk. Dissertation Graz (1988).