Spomenik je delo gradiščanskega kiparja Thomasa Resetaritsa. Naročen je bil ob dokončanju protipoplavnega nasipa. Posvečen je bil 9. junija 1976. Radgono (Radkersburg) so večkrat prizadele hude poplave. Poskusi regulacije reke so potekali že od 16. stoletja. Vendar regulacijska dela niso uspela preprečiti nevarnosti poplav. Šele z izvedbo medvladnega projekta za zaščito pred poplavami pod vodstvom takratnega župana Alfreda Merlinija v Radgoni ni bilo več poplav.

Napis na spomeniku se glasi: "Reka Mura je bila stoletja trgovska pot, ki je povezovala narode in jih zaradi pogostih poplav tudi ločevala. – Zaščita pred poplavami za zvezni državi Avstrijo in Jugoslavijo."

V poznem srednjem veku je bila Radgona eno najpomembnejših trgovskih mest na Štajerskem. Z vidika prometa je bilo mesto izjemno dobro locirano na križišču pomembnih trgovskih poti. Reka Mura je v tem kontekstu igrala ključno vlogo, saj je omogočala obsežno trgovino med Zgornjo Štajersko ter Južno in Spodnjo Štajersko. Vendar so številne poplave, ki jih je povzročila reka, mestu in okolici povzročile precejšnjo škodo.

V 15. stoletju je plaz ali skalni podor verjetno povzročil spremembo toka reke Mure od Cmureka in jo tako premaknil v severovzhodno smer. Tako se je glavni tok razdelil na več stranskih rokavov. Posledično so poplavne ravnice postajale vedno večje in ogrožale obdelana zemljišča in naselja. Poplavne vode so uničile vsaj šest vasi med Cmurekom in Radgono. Uničena niso bila le naselja in kmetijska zemljišča, temveč so bile prizadete tudi pomembne prometne povezave. »Madžarska cesta« je bila na primer med Misselsdorfom in Radgono popolnoma uničena »skupaj z vsemi njenimi mostovi«.

Glavni tok reke Mure je tekel severno in vzhodno od mesta do okoli leta 1700. Drug tok je tekel južno med grajskim gričem Gornje Radgone in mestom. Ta rokav je postajal vse močnejši in se je do 18. stoletja razvil v glavni tok. Radgona je tako postala otok z mestnim jarkom, ki je bil del utrdbenega sistema. Ta "dvojna otoška lega" se je z obrambnega vidika zdela optimalna, iz poplavnega vidika pa manj: leta 1571 je obsežna poplava močno poškodovala utrdbo. Leta 1589 je zahodno stran mesta prav tako opustošila poplava. Enajst let pozneje je Mura poplavila bastijone na zahodni strani in jih delno uničila.

Poskusi nadzora reke z jezovi in ​​drugimi objekti so se izvajali že od 16. stoletja dalje. Vendar pa regulacijska prizadevanja v naslednjih stoletjih niso mogla odpraviti tveganja poplav. Še posebej po prenehanju ukrepov za regulacijo rek iz časa Marije Terezije pod Jožefom II. so se zgodile dramatične spremembe v rečnem toku, kar je drastično povečalo tveganje poplav. Spomladi se je tveganje poplav še povečalo zaradi taljenja snega, ki ga je pogosto še poslabšalo močno deževje.

Radgono so večkrat prizadele hude poplave: leta 1827 so na primer odnesle dvoje mostov. Ljudje so se po mestu prevažali s čolni. V okolici mesta naj bi voda segala do prvih nadstropij stavb.

Tudi v 20. stoletju je bila Radgona večkrat poplavljena. Leta 1908 je bil mestni jarek skoraj tri tedne poln vode. Za leto 1938 je bila zabeležena tudi tako imenovana "stoletna voda". Mesto je zadnji dve večji poplavi doživela leta 1965 in 1972. Šele z dokončanjem protipoplavnega nasipa leta 1976 je bilo mogoče območje okoli Radgone in Gornje Radgone zaščititi pred poplavami.

Na 10. seji "Stalne avstro-jugoslovanske komisije za reko Muro" na Dunaju jeseni 1965 je bil soglasno odobren projekt za okrepljeno zaščito obeh mest pred poplavami. To vprašanje je bilo še posebej pomembno za takratnega župana Alfreda Merlinija. Integracija in izvedba takrat najpomembnejših gradbenih projektov – gradnje mostov, zaščite pred poplavami in izgradnja obvoznice – sta bila ključni predpogoj za ohranitev renesančnih utrdb in njihovega pomena za zdraviliško mesto. V spomin na dokončanje protipoplavne zaščite je bil postavljen ta spomenik.

Po razglasitvi neodvisnosti Republike Slovenije leta 1991 se je preoblikovalo tudi dvostransko sodelovanje. Od leta 1991 je bila komisija za vodo znana kot "Stalna avstrijsko-slovenska komisija za Muro". Med letoma 2016 in 2019 je bil obnovljen protipoplavni nasip, saj ta iz leta 1976, ne zagotavlja več zaščite pred poplavami. Hkrati je bil v Gornji Radgoni zgrajen protipoplavni zid.

Literatura:

Oskar BELE, Die Bedeutung der Mur als Wirtschaftsfaktor im 18.und 19. Jahrhundert. Das Murtal zwischen Mureck und Radkersburg. Diplom Arbeit, Graz (1996).

Gerhard DIRNBERGER, Die Geschichte der landesfürstlichen Stadt Radkersburg vom Beginn der Neuzeit bis zum Regierungsantritt Maria Theresias. Dissertation, Graz (1973).

Beatrix VREČA, Hin und Her. Grenzbrücken über die Mur bei Radkersburg im 20. Jahrhundert. V: Feldbacher Beiträge zur Heimatkunde der Südoststeiermark. Zvezek 7, Feldbach (1998).

Johann WIESER, Naturraum und Bevölkerung. V: Kurahs, Reidinger, Szedonja, Wieser (izd.): Bad Radkersburg. Naturraum und Bevölkerung, Geschichte, Stadtanlage, Architektur. Bad Radkersburg (1997), str. 12 – 60.